Od absolutnega alkohola do absolutnega pogreška ... in naprej
Konec leta 2025 je pri Založbi ZRC izšel Slovenski tehniški slovar, zajetna knjiga z več kot 900 stranmi, ki je na voljo tudi v digitalni obliki na portalu Termania. Kot piše v Predgovoru, se je slovensko tehniško izrazje, zbrano v Slovenskem tehniškem slovarju, začelo razvijati leta 1911 z ustanovitvijo Društva inženirjev in arhitektov, slovar pa je po letu 1938 nastajal v okviru akademije in njenih strokovnih komisij. Prva izdaja Splošnega tehniškega slovarja je izšla v letih 1962 in 1964 pod vodstvom Alberta Strune. Delo za tehniški slovar se je po ustanovitvi Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (ZRC SAZU) leta 1981 preneslo v Sekcijo za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU, od leta 1986 naprej imenovanega po prvem predstojniku Franu Ramovšu. Vodenje komisije za izdelavo novega tehniškega slovarja je prevzel Andrej Paulin. Že leta 2007 je komisija izdala poskusni snopič Slovenskega tehniškega slovarja A–B, ki je obsegal okoli 4100 slovarskih člankov iz več kot 40 tehniških strok. Tudi na tem temelji novi Slovenski tehniški slovar, ki pa ne prinaša izrazov s področij, za katera v komisiji ni bilo (več) strokovno ustreznih sodelavcev, ne sodijo v tehniko ali pa so že dobila svoj slovar, npr. kemija, ki je bila delno izločena, papirništvo, računalništvo, urbanizem pa v celoti. Slovar je po dodajanju in izločanju vseboval okoli 15.600 slovarskih sestavkov, od tega jih približno 1500 še ni imelo definicij. V teku let je bilo dodanih 4160 slovarskih sestavkov. Celotno besedilo pa je bilo treba prilagoditi še drugim pravilom: pregledati in uskladiti vse definicije sinonimov in antonimov, pomensko podobnih, širših ali ožjih strokovnih izrazov, zlasti pa dodati novejše strokovne izraze, v definicijah uporabljene izraze in manjkajoče definicije. Treba je bilo opraviti obsežno delo, ki kljub zavzetosti članov komisije ni potekalo hitro.
Kljub vsem preprekam je Slovenski tehniški slovar novembra lani le ugledal luč sveta, kot avtorji pa se podenj podpisujejo (po abecednem redu) Andrej Čadež, Leon Čelik, Peter Glavič, Ferdinand Gubina, Marjeta Humar, Božo Iglič, Sonja Malej - Kveder, Aleš Mohorič, Andrej Paulin, Jože Spanring, Anton Stušek, Andrej Šmalc, Matija Tuma, Jože Unk, Florijan Vodopivec, Branko Zadnik. Po prepričanju recenzentov bo »kot besedni vodnik nepogrešljiv inventar slovenskih tehniških izobražencev«, hkrati pa se bo »s tem slovarjem obogatil tudi sam slovenski kulturni prostor, saj je ustrezno tehnično izrazoslovje neločljivi del naše splošne jezikovne kulture«. Le prelistajte ga, če želite izvedeti, kaj so absolutni alkohol, absolutni podaljšek in absolutni pogrešek; kaj imajo skupnega astigmatizem, astrahan in astrobarvanje (razen da so v slovarju na isti strani); kaj v tehniški stroki pomeni družina; ali je elektrostatično predenje kako povezano z mačkami; kakšna je razlika med industrijo 4.0 in industrijo 5.0; kako pogosto se pojavlja pridevnik laserski in v kakšnih besednih zvezah; kaj so Proctorjev preskus, prod in prodec; kaj v rudarstvu pomeni široko čelo in kako se tam odkopava. Pa še mnogo drugih zanimivih reči in odgovorov na vprašanja, ki vas že dolgo begajo, boste našli med njegovimi platnicami.
